V okviru Miločerskega razvojnega foruma je v organizaciji Združenja ekonomistov Črne gore in Sociusa v Pržnem v Črni gori 27. septembra potekal Sredozemski predsedniški forum z naslovom Korporativno upravljanje in poslovni razvoj.

Prvega predsedniškega foruma v regiji so se udeležili številni ugledni strokovnjaki kot npr. prof. dr. Helmut Sihler (CEO Henkel, član upravnega odbora IBM in Guiness, predsednik nadzornega sveta Deutsche Telekom, Deutsche Post, Porsche, glavni direktor Novartisa,...), Mats Isaksson (avtor načel korporativnega upravljanja OECD), Olli Virtanen (generalni sekretar Finskega združenja profesionalnih članov upravnih odbor), dr. Roger Barker (vodja korporativnega upravljanja na Institute of Directors v Londonu), Irena Prijović (generalni sekretar Združenja nadzornikov Slovenije) in mnogi drugi. Poseben pečat konferenci je dodal eden izmed očetov korporativnega upravljanja, svetovno znana avtoriteta, Ira M. Millstein (Millstein Center for Corporate Governance and Performance, Yale University), ki je navzoče nagovoril v obliki video zapisa.

Uspešen upravni odbor zahteva posebno vrsto odnosov med ljudmi

Svoje bogate izkušnje s članstvom in vodenjem upravnega odbora je delil prof. dr. Helmut Sihler. Prava vloga predsednika upravnega odbora je najprej v tem, da dobro pozna svoje podjetje. Cilje in prioritete vodenja upravnega odbora družbe mora prilagoditi vsakokratnemu specifičnemu položaju družbe, ki je še posebej odvisen od tega, za kakšno vrsto družbe gre. Potrebno je dosledno razlikovanje med javnimi družbami, družinskimi podjetji in družbami v državni lasti. Številne javne družbe v regiji so organizirane kot delniške družbe, čeprav primerjalno gledano po velikosti bolje ustrezajo družbam z omejeno odgovornostjo. S tem je povezano tudi vprašanje delovanja nadzornega sveta v takšnih družbah – čemu nadzorni svet in zakaj. Odgovor dr. Sihlerja je sila preprost, če že obstoja v družbi nadzorni svet, je treba poskrbeti, da le-ta deluje učinkovito, profesionalno in strokovno.

Hrbtenico svetovnega gospodarstva predstavljajo družinska podjetja, ki s stališča vodenja upravnega odbora pomenijo poseben izziv usklajevanja različnih interesov lastnikov. Povsem vsakdanji, t.i. naglavni grehi kot so pohlep, zavist in sovraštvo, ki še toliko bolj pridejo do izraza med člani družine, sorodstva, lahko pomenijo konec uspešne zgodbe podjetja, ki v svoji sestavi upravnega odbora nima članov in predsednika z ustreznim znanjem in izkušnjami. Še posebej prelomna je točka, ko podjetje zraste do velikosti, ko je potrebna reorganizacija, internacionaliazcija in je v strukturo podjetja potrebno povabiti tudi zunanje člane, ki niso člani družine. Dr. Sihler težavo največkrat vidi v komunikaciji med člani upravnega odbora. Člani morajo med seboj kvalitetno komunicirati, se pogovarjati o problemih, si izmenjavati mnenja in na koncu odločati v en glas. V kolikor tega niso sposobni je boljše, da se članstvo v upravnem odboru v celoti poveri zunanjim strokovnjakom. Naloga predsednika je, da ne popušča in vodi podjetje s »trdo roko«. Kvalitetno delovanje upravnega odbora predstavlja posebno obliko skupnosti in odnosov med ljudmi – dobro delo upravnega odbora je boljše kot dobro korporativno upravljanje.

Tveganje vedno predstavlja priložnost

Delo upravnega odbora v kriznih časih predstavlja dodaten izziv članom. Upravni odbor mora biti pripravljen spopasti se z izzivi, za kar mora biti ustrezen v velikosti in strokoven po članstvu. Poseben aspekt delovanja pomeni tudi zaupanje med samimi člani.

Odgovor na vprašanje, ali je v času krize primernejši enotirni ali dvotirni sistem upravljanja, ni enoznačen. Vsekakor je odvisen od dediščine anglosaksonskega oziroma kontinentalnega pravnega sistema, pri čemer so zagovorniki tako prvega kot drugega sistema upravljanja, med prve spada tudi dr. Sihler, ki preferira enotirni sistem upravljanja z ločenima funkcijama predsednika upravnega odbora in glavnega izvršnega direktorja v različnih osebah.

Bistveno, ne glede na izbrani sistem upravljanja, predstavlja zadosten čas, ki je na voljo članom organov vodenja ali nadzora, v katerem se lahko kvalitetno pripravijo na sprejem odločitev, kar nenazadnje pomeni tudi obvladovanje tveganj. K temu pripomore tudi stalno izobraževanje članov, pazljiva izbira pri njihovem delegiranju in primerna nagrada za njihovo delo. Prav nagrajevanje članov nadzornih svetov predstavlja enega izmed večjih problemov korporativnega upravljanja v regiji. Kaj je tisto, kar sploh pripravi člane do tega, da so pripravljeni delati za »drobiž«? Odgovor naj bi bil v zmožnosti vplivanja na delovanje družbe, v strasti, strategiji in izzivu, ki s seboj vedno prinaša nove priložnosti.

Dobro državno podjetje je privatizirano podjetje

Naslov povzema bistvo politike Washingtonskega sporazuma, ki po treh desetletjih ni več relevantna. Mats Isaksson, avtor načel korporativnega upravljanja in načel upravljanja družb v državni lasti poudarja, da je bistvenega pomena voditi družbo maksimalno učinkovito. Ali je maksimalna učinkovitost dosežena z lastništvom države v družbi, je odločitev politike, ki mora biti zmožna odgovoriti zakaj in v katerih družbah je prisotnost države potrebna. Navzočnost države ustvarja specifičen položaj, ko država hkrati nastopa v funkciji upravljanja in regulatorja, zato je temeljnega pomena, da pride do ločitve teh dveh funkcij. Problem predstavljata tudi sestava upravnega odbora – ali naj bodo člani upravnega odbora vladni predstavniki ali ne, in financiranje družb – država vlaga kapital v podjetja in hkrati jemlje kapital, čim podjetje posluje z dobičkom.

Potrebno je zaščititi vlagatelje

»Nepoznavanje regije, visoka stopnja korupcije in neučinkovita zaščita vlagateljev so ključni problemi privabljanja tujih investicij v regijo zahodnega Balkana«, kritično ugotavlja Ira M. Millstein. Zaščita vlagateljev kot prvo zahteva vzpostavitev pravnega sistema, ki se učinkovito udejanja v praksi, kar pomeni, da so vlagatelji brez skrbi glede svojih naložb in vedo, da bodo njihove pravice ustrezno zaščitene. Zakonodaje mnogih držav v razvoju ne vsebujejo primernih institutov, ki bi delničarjem omogočili sodno varstvo pravic oziroma sodišča nimajo dovolj izkušenih sodnikov, ki bi kvalitetno odločali v zadevah varstva vlagateljev, zato je pomembno, da se praksa dobrega korporativnega upravljanja zagotavlja in širi tudi s strani drugih udeležencev kapitalskega trga. Posebej odgovorno nalogo nosijo tudi mediji, ki se morajo zavedati svoje moči in s kritičnim poročanjem in posredovanjem informacij družbi prispevati k razvoju dobrega korporativnega upravljanja v regiji.

Učinkovito korporativno upravljanje je ključno za privabljanje tujih investicij v regijo. Zmanjšanje oziroma izkorenitev korupcije, ustrezna zaščita vlagateljev in predvsem strokovnost ter izkušenost članov upravnih odborov, ki se morajo zavedati svojih obveznosti do lastnikov družb, so le prvi koraki, ki morajo biti postorjeni na dolgi poti transformacije v tržno in konkurenčno gospodarstvo.