V organizaciji Združenja nadzornikov Slovenije je 23. septembra v Ljubljani potekala Konferenca korporativnega upravljanja z glavnimi poudarki na spremenjenem upravljanju državnih podjetij po vstopu Slovenije v OECD ter oceni stanja korporativnega upravljanja v JV Evropi.  

Korporativno upravljanje podjetij v državni lasti kot politična odločitev

Pristopna pogajanja Slovenije za članstvo v OECD so med drugim zahtevala vzpostavitev pravnega okvirja za učinkovito in profesionalno upravljanje naložb v državni lasti. Njihova trenutna vrednost je ocenjena na 6 milijard evrov. Država mora najprej jasno določiti v katerih podjetjih, zakaj ter s kakšnimi nameni in cilji je udeležena. Imeti mora jasno izdelane cilje lastništva, se počasi umikati iz gospodarstva in ostati aktivno udeležena le v podjetjih, ki so strateškega pomena, a po besedah dr. Tajnikarja je upravljanje državnih podjetij vedno bilo in vedno bo politična odločitev.

Nova Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države

Zakon o upravljanju kapitalskih naložb države ustanavlja nov organ, ki bo neodvisno vodil in upravljal portfelj državne lastnine. James Colvin, vodja pregleda Slovenije za pristop v članstvo OECD, poudarja, da mora Agencija postati bolj pregleden in odgovoren upravljalec podjetij. Cilj Agencije je zagotovitev centralizirane kontrole lastništva ter transparentnost delovanja. Nujno potrebno je, da se določijo strateški cilji upravljanja, ki marsikje niso znani.

Celoten proces prilagajanja upravljalskim zahtevam in praksam OECD bo dolgotrajen, v prid nam gre dejstvo, da ne začenjamo povsem od začetka, nikakor pa se stvari ne bodo spremenile čez noč, primerjalno gledano je proces v drugih državah trajal od 10 do 15 let.

Nadzorni sveti kot nujno zlo

Preveliko število delniških družb, za katere je težko najti usposobljen kader je značilnost celotne regije. Nadzorniki imajo premalo znanja, ne zavedajo se odgovornosti do lastnikov in ne delujejo vedno v njihovem interesu. Pojavljajo se težnje, naj izvoljeni nadzorniki branijo pravice le tistih delničarjev, ki so jih izvolili, kar je popolnoma v nasprotju s temeljno nalogo nadzornega sveta – varovati in braniti pravice vseh delničarjev, ne glede na to, kdo jih je izvolil.

S tem povezano je tudi vprašanje neodvisnosti članov nadzornega sveta. Zagotoviti neodvisnost je še zlasti težavno v majhnih okoljih, kot je Slovenija in države v regiji. Morda je rešitev v »uvažanju« mednarodnih strokovnjakov, toda pri tem se pojavlja problem poznavanja lokalnega trga. Bistveno je, da se neodvisnost zagotavlja z znanjem, izkušnjami in ustreznim plačilom.

V nadzornih svetih in upravnih odborih morajo sedeti kakovostni kadri, ki so dobro plačani in posledično motivirani za kakovostno opravljanje dela. Bernard Pasquier, predstavnik IFC v nadzornem svetu Gorenja, poudarja, da morajo biti plačila v državnih podjetjih taka kot v zasebnih, sicer ne boš pridobil najboljših ljudi. Bruto plačilo v znesku 300 – 400 evrov za udeležbo na seji nadzornega sveta ali upravnega odbora v podjetju v državni lasti v Sloveniji je zaskrbljujoče in nikakor ni v skladu s smernicami OECD ter kaže na podcenjujoč odnos do funkcije, ki je odgovorna.

Dobro korporativno upravljanje zmanjšuje tveganja, izboljšuje konkurenčnost in učinkovitost ter izboljšuje dostop do finančnega in človeškega kapitala. Potrebujemo dobre prakse. Nadzorni sveti morajo postati naša primerjalna prednost in ne zakonska nuja.

Foto: Mateja Jordovič Potočnik,

fotografije v lasti ZNS