Proces tranzicije v tržno gospodarstvo z vsemi svojimi lastnostmi močno vpliva na pomen in strukturo institucij korporativnega upravljanja.

»Družinska podjetja so najpogostejša pojavna oblika malih podjetij, ki tvorijo hrbtenico ekonomskega okolja v jugovzhodni Evropi. Kljub temu koncept družinskega podjetništva v tem prostoru še ni povsem umeščen. Razloge gre iskati predvsem v ekonomskih in političnih okoliščinah v jugovzhodni Evropi, katerih posledica je 50 letni zaostanek v razvoju družinskega podjetništva in neizoblikovan koncept oziroma jasna definicija družinskega podjetja. Specifike družinskih podjetij v tranzicijskih ekonomijah jugovzhodne Evrope namreč zahtevajo razvoj lastnega koncepta družinskega podjetništva. Zato obstajajo na tem področju potrebe po razvoju specifičnih znanj in prenosu izkušenj.«

Če je razcvet podjetništva eden izmed nujnih predpogojev za razvoj na znanju slonečega gospodarstva, potem mora primarni strateški cilj države biti vzpostavitev in kontinuirano izpopolnjevanje podjetništvu prijaznega podpornega okolja. Iz tega izhaja, da pospešena evropeizacija slovenskega podjetništva s pomočjo ponotranjenja poslovnih vrednot, dobrih poslovnih običajev in vzorcev gospodarjenja, značilnih za razvite zahodne družbe, značilno zvišuje verjetnost poslovnega uspeha v razmerah zaostrene konkurence. Z namenom doseganja tovrstnega reformskega premika v miselnosti in vsakdanji praksi prispevek razvija kodeks podjetniške kulture, ki bi lahko spodbujal skladen trajnostni regionalni razvoj.

Članek je bil objavljen v zborniku: VELIKI RAZVOJNI PROJEKTI IN SKLADNI REGIONALNI RAZVOJ, uredili Janez Nared et al., Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007

5. marca letos je v Parizu na sedežu in v organizaciji Organizacije za Ekonomsko Sodelovanje in Razvoj (OECD), ter ob sodelovanju Svetovne Banke (The World Bank),  predstavnikov in neodvisnih strokovnjakov z več kot 80 držav potekalo ustanovno srečanje Globalne Mreže za Upravljanje Podjetij v Državni Lasti (Global Network for Corporate Governance of State Owned Enterprises). Odlično pripravljen dogodek, ki je odstrl zaveso s področja, za katerega se je desetletja pretvarjalo, da kot problem v zahodnem svetu že dolgo več ne obstaja. Privatizacija in deregulacija sta formalno res  povzročili, da v letnih statistikah zahoda državnega lastništva že več kot desetletje ni zaslediti. Po drugi strani pa vsi po vrsti ugotavljajo, da obstaja brezštevilna skupina pravnih subjektov (ne nujno gospodarskih družb) ki so v lasti ne le države, temveč tudi lokalnih skupnosti in na delo katerih ima politika izjemno velik vpliv. Prvi, ki je na to zmoto opozoril, je bil približno eno leto prej na srečanju OECD-ja in Kitajske vlade v Šanghaju, najbolj cenjen strokovnjak za upravljanje družb na svetu, ameriški odvetnik Ira Millstein. Na obeh srečanjih sem sodeloval kot predavatelj oz. razpravljalec na povabilo OECD.

Opredelitev in razvoj ciljnih kompetenc (znanj, sposobnosti, veščin) članov upravnih odborov je zgolj zadosten pogoj (higienik) za delovno uspešnost članov upravnega odbora, ključen in torej potreben pogoj za zmagovalne, odlične upravne odbore pa je timsko delo. To pomeni, da vsak član upravnega odbora učinkovito odigra svojo vlogo v timu, da je predsednik upravnega odbora »kapetan in trener« hkrati ter da se upravni odbori glede na različno naravo dejavnosti različno odzivajo (različno vedenje upravnih odborov v različnih podjetjih).

In vendar se premika, si je tiho mrmral Galileo Galilei, ko je zapuščal obravnavo pred inkvizicijo, ki ga je spoznala za krivega herezije. Njegovo krivoverstvo je bilo povezano z razpravo o nastanku plime, s katero je Galilei dokazal gibanje Zemlje in podprl Kopernikov nauk.

Sprejem Zakona o javno-zasebnem partnerstvu konec lanskega leta je pomembno vzpodbudil razpravo o pozitivnih in negativnih učinkih integracije zasebnega sektorja v projekte, ki zadevajo javni interes. Načelni odgovori so sicer jasni, saj jih je ponudila že praksa v drugih državah Evropske unije, zato se izziv slovenskemu javnemu sektorju ter zainteresiranim zasebnikom kaže v zelo jasni opredelitvi svojih potreb in interesov ter razvoju socialnega in ekonomskega posluha za interese preostalih sodelujočih partnerjev.

SOCIUS v sodelovanju s Centrom za poslovno izobraževanje in podjetništvo PRO EDUCA iz BIH organizira dva seminarja na temo KORPORATIVNO UPRAVLJANJE, ki se bosta odvijala 10. septembra v Sarajevu in 11. septembra 2007, v Banja Luki, v Bosni in Hercegovini.

Kakovost dela nadzornih organov večjih kapitalskih družb je deležna velike pozornosti v svetovnem merilu, hkrati pa smo priča vse močnejšim zahtevam po vrednotenju učinkovitosti nadzornih svetov in upravnih odborov.

Septembra bo v Londonu 8. mednarodna konferenca o korporativnem upravljanju. Na njej bo na povabilo organizatorja, Svetovnega foruma za korporativno upravljanje, kot predavatelj Socius že drugič zastopal Leonardo F. Peklar.